Mangart (2679)
Mangart s svojimi 2679 metri nadmorske višine in svojo mogočnostjo vsekakor sodi med velikane Julijskih Alp. Mejna lega in stara vojaška cesta, ki pripelje na 2055 metrov visoko Mangartsko sedlo, sta kriva, da se z njegovimi strminami spopadejo številni ljubitelji gora z obeh strani meje. Seveda je možen vzpon tudi iz doline Koritnice, globoko pod Mangartom, vendar vam priporočamo uporabo motorizacije, saj je že vožnja po strmi in izpostavljeni cesti doživetje zase. S sedla, pod katerim je tudi planinska koča, imamo dve možnosti za vzpon na vrh. Težja je Slovenska pot, ki naj služi vzponu, za sestop pa je primernejša nekoliko lažja Italijanska pot. S sedla nas pot čez gorske travnike kmalu pripelje pod skalnato gmoto Mangarta. Steza nas vodi desno proti značilni poševni grapi, ki ji sledimo vse do njenega vrha, kjer se spopademo z dobro varovano steno, ki nas privede na široko ramo, kmalu pa še na prostran in razgleden vrh. Sestopamo po Italijanski poti, ki nas sprva vodi proti vzhodu, nato pa se po policah visoko nad prepadno severno steno vrača nazaj na sedlo.
Težavnost
zahtevna zavarovana pot, mestoma izpostavljena pot, potrebna uporaba čelade, potrebno samovarovanje
Koča na Mangrtskem sedlu (1906 m)
Opis postojanke:
Koča je začasno urejena v nekdanji obmejni stražnici na prostrani planoti na pobočju Mangrtskega sedla (2072), ki jo je PD Bovec vzelo v najem. Prvo kočo na Mangrtskem sedlu je v letih 1873-1875 zgradila beljaška sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva. Med 1. svetovno vojno je bila delno porušena; leta 1924 jo je obnovil CAI (Club alpino italiano) iz Trsta; med 2. svetovno vojno so jo požgale nemške vojaške enote. Po osvoboditvi je PD Bovec zgradilo tik pod sedlom novo planinsko kočo, ki so jo odprli 26. avgusta 1956. Zaradi velikih vremenskih vplivov in slabega materiala je koča postopoma propadala; leta 1981 jo je sanitarna inšpekcija zaprla. Potem so uredili začasno kočo v obmejni stražnici, ki so jo odprli 1. julija 1983. Koča je odprta od začetka julija do konca septembra. V gostinskem prostoru je 24 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 28 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; voda kapnica, agregat za elektriko, mobitel. POZOR - signal mobitela je italijanski, rezervacije pošiljajte po e-pošti!
Razgled:
Na vzhodni strani se v bližini dviga strmo zahodno ostenje Mangrta, najvišjega vrha Mangrtske skupine, bližje koče pa sta na severovzhodni strani Vrh Jarečice (1980 m), jugovzhodno pa Rdeča skala (2094); pogled proti jugu se ustavi na verigi vrhov Loške stene, grebena med dolinama Koritnice in Bavšice, zahodno od njega pa vidimo severni del Kaninske skupine z Rombonom in Jerebico; na zahodni strani je v bližini greben Mangrta, ki se vleče od prelaza Predel proti severu in doseže najvišjo točko na Mangrtu na vzhodni strani. Z roba Mangrtskega sedla vidimo na severni strani Mangrtsko dolino z Mangrtskima (Belopeškima) jezeroma, ki jo oklepata na levi stranska veja glavnega Mangrtskega grebena, na desni pa Ponce, zadaj so Dobrač in Karnijske Alpe.
Dostop:
Avto: do parkirnega prostora pri koči po "vojaški cesti, zgrajeni leta 1938, ki se dober km pred prelazom Predel odcepi od glavne ceste, 12km. AP Predel, Log pod Mangrtom: s Predela, deloma po cesti, deloma po pešpoti 3h (če izstopimo na odcepu ceste na Mangrtsko sedlo 30 minut manj); iz Loga pod Mangrtom po bližnjici v Strmec, po cesti do odcepa ceste na Mangrtsko sedlo in naprej kot s Predela 4h.
Zanimivejše ture:
Mangrt (2679 m), po zavarovani Slovenski poti 1h45, po Italijanski poti 2h.
Prehodi do drugih postojank:
Na slovenskem območju Mangrtske skupine ni drugih planinskih postojank.